Petra Kamenšek: Ko te je strah, si predpiši hvaležnost
Pred našim tekmovanjem se tako trenerji kot vadeči sprašujemo: "Kaj bo, če bomo zadnji? Ali nam je tega sploh treba?" Strah pred neuspehom, pred tem, da ne bomo dovolj dobri, da nas bodo drugi sodili je nekaj, s čimer se srečujemo vsi. Toda ali je bolje živeti v udobni iluziji ali sprejeti neudobno resnico in rasti?
Resnica dostikrat ni udobna. Neudobna resnica omogoča napredek, udobna iluzija pa ne. Ko sem v stiku z resnico, se lahko sama odločam, kaj je dobro zame in kaj ni. Biti v stiku s tem, kaj je dobro, pomeni zaupati v svet. To pa pomeni zaupati vase. Zaupanje v svet je potencial za razvoj.
Dajanje realne informacije – izziv samopodobe
Otroci preredko dobivajo relevantno povratno informacijo o svojem položaju v skupini. Pomembno je, da vedo, kam sodijo, kakšne so njihove vedenjske veščine – kako nastopati pred celo skupino, kako izraziti svoje mnenje in hkrati dati prostor še drugim. Ko otroku damo realno povratno informacijo, mu pomagamo oblikovati resnično identiteto, ki mu bo koristila v družbi.
Življenjske krize – ni vprašanje "če", ampak "kdaj"
Krizni trenutki so neizogibni. Namesto da se pred njimi izoliramo, je dobro da razvijemo notranjo moč. Psihološka prožnost nam omogoča, da se poberemo in odskakljamo naprej kot žogica skokica. Notranja moč se povezuje s številnimi dejavniki. V krizi je ključno, da ostanemo aktivni, razmišljamo in iščemo rešitve. Pomembno je, da se osredotočamo na majhne korake, saj nas ti vodijo naprej. Hkrati gradimo ali ohranjamo zaupanje, saj je to temelj notranje stabilnosti. Prav tako je bistveno, da otroka učimo asertivne komunikacije, saj mu bo ta pomagala pri izražanju njegovih misli in občutkov.
Torej brez krize, ne moremo vaditi odpornosti.
Pri vadbi odpornosti nam lahko pomaga model SAVES:
S (socialni stiki) – Pomembno je, da otroci gradijo prijateljstva in se povezujejo z ljudmi, ki jim nudijo podporo. Močni socialni stiki povečujejo občutek varnosti in pripadnosti. Šport je vrhunski poligon za prijateljstva in povezovanje.
A (aspekt) – Pomagamo otroku razviti širši pogled na situacije. Ko se znajde pred izzivom, ga spodbujamo, da situacijo vidi z različnih zornih kotov in s tem zmanjša občutek brezizhodnosti. Rešitev je po navadi veliko več, kot jih otrok trenutno vidi.
V (vrednote) – Usmerjamo otroka k njegovim notranjim vrednotam, kot so družina, prijateljstvo in osebna rast. Ko se otrok zaveda svojih vrednot, lažje najde smisel in motivacijo za premagovanje težav.
E (emocije) – Otroka učimo prepoznavanja, sprejemanja in obvladovanja čustev. Pomembno je, da razume, da so vsa čustva, tudi neprijetna, normalen del življenja in da minejo. Ravno ta vidik je včasih najtežji, ne zadevamo se, da bo tudi ˇtoˇ minilo.
S (smeh) – Humor in smeh sta močna orodja pri soočanju s stresom. Pomagamo otroku najti lahkotnost v vsakodnevnih izzivih in se učimo prepoznati svetle plati tudi v težkih situacijah.
Izkazalo se je, da notranje prožni otroci doživljajo manj stresa, se bolje učijo, lažje navezujejo prijateljstva, bolje obvladujejo življenjske izzive in so bolj empatični. Njihova notranja moč je povezana z večjim življenjskim zadovoljstvom.
Pogum in hvaležnost
Pogum se da naučiti. Notranjo moč lahko razvijamo pri sebi in pri naših otrocih. Ključ je v tem, da se v težkih trenutkih ne predamo, ampak poiščemo majhne stvari, ki jih lahko naredimo – se pogovorimo, poiščemo uteho, se zavijemo v odejo ali preprosto opazujemo svoj dih. Vsak korak šteje.
In prav zato vsem, ki jih je strah, predpisujem hvaležnost. Ko se osredotočimo na tisto, kar imamo, na vse, kar smo že dosegli in na ljudi, ki nas podpirajo, strah izgubi svojo moč. Hvaležnost nam omogoča, da vidimo svet skozi prizmo obilja, ne pomanjkanja. In s takim pogledom na tekmo ne vstopimo s strahom pred neuspehom, ampak z zavedanjem, da je vsaka izkušnja priložnost za rast.
Vir: dr. Tjaša M. Kos: Notranja moč, Pozitivna psihologija, Šola za starše