Sem Ljubljančanka, zaljubljena v svoje mesto, njegove parke in gozdove, obvladljivo mestno jedro, kulturno in športno ponudbo in še marsikaj kar to mesto ponuja. Naj v tem kontekstu omenim, da Ljubljana spodbuja zdrav življenjski slog, ne le s svojimi vsebinami temveč tudi s svojo infrastrukturo in ureditvijo mesta, ki spodbuja hojo, kolesarjenje, vadbo na prostem in druženje, ki je po mojem mnenju najpomembnejši gradnik športne rekreacije.

Pomemben del mestne identitete predstavlja tudi Hala Tivoli. Ko sem bila majhna, smo se iz stare ceste iz Primorske, pripeljali mimo Hale Tivoli, do doma. Ker sem običajno v avtu spala, je bilo moje navodilo za starša, da me morata obvezno zbuditi, ko gremo mimo Hale Tivoli. Fascinirala me je ta, ob gozd umeščena stavba, ki se mi je zdela ogromna. Na njej so se svetili estetsko oblikovani napisi podjetij, ki danes ne obstajajo več. Blagovne znamke preteklosti. V njej so se zvrstile največje košarkarske zvezde svojega časa, najboljše hokejske tekme, koncerti in druge prireditve. Dvorana z dušo in srcem, bi jo jaz poimenovala.

Tako sem si skupaj s sodelavkami, tudi sama želela biti del veličastne zgodovine te dvorane. Organizirati tekmovanje v Hali Tivoli, je bil že dolgo naš cilj. K temu cilju nas je motivirala velikost našega kluba, da bi lahko vse deklice tekmovale, brez omejitev za tekmovalke in obiskovalce. Ko smo na razpisu Mestne občine Ljubljana, dvorano dobile na uporabo, se je zdelo kot uresničitev dolgo sanjanih sanj. Tekme Pokal Bleščica – Ljubljana je šport, ne bi bilo brez ovrednotenja občine Ljubljana, da je šport otrok in mladine, za naše mesto pomemben. To ni le stavek, ki ga izrekajo predstavniki občine. Halo Tivoli smo dobili od občine Ljubljana v brezplačno uporabo in podpora upraviteljev Hale Tivoli, pri izvedbi dogodka je bila za nas res dragocena.

Pol leta pred tekmovanjem nas je sodelavka Mirjam spomnila, da je čas za pričetek organizacije tekmovanja in nam pripravila idejno zasnovo in Monika je rekla: “Jaz bom vodja tekmovanja”! Tako so se začele priprave v mirnem tempu odvijati in v organizaciji se je našlo mesto za vsakogar, ki je želel sodelovati. Po šestih mesecih priprav, smo se 13.4.2024 odpravili v Halo Tivoli na Pokal Bleščica – Ljubljana je šport, mednarodno tekmovanje v estetski in ritmični gimnastiki.

In to je bilo več kot tekmovanje. Bilo je veliko praznovanje velike Bleščeče skupnosti – človeške znamke prihodnosti (naše hrepenenje). Roza cone povezanosti, sodelovanja, prijateljstva in veselja.

Raziskovalec Dan Buettner je več desetletij raziskoval  dejavnike, ki vplivajo na dolgoživost ljudi. Njegovo vprašanje je bilo, kje na svetu živi največ stoletnikov, ki živijo kvalitetno življenje, v odsotnosti bolezni srca in ožilja, ter demence. Ko je na zemljevid, z modrim flomastrom risal pikice, kjer na zemeljski obli živi največ stoletnikov, so nastala območja, kjer je bilo modrih pikic izrazito več, kot drugod. Zato je ta območja imenoval modre cone (blue zones).

Skupne značilnosti življenja v modrih conah so:

• Tradicionalna prehrana tega področja (v glavnem pretežno rastlinska prehrana)

• Gibanje (vrtovi, življenje na bregu, skupinska vadba, življenje brez stolov)

• Življenje v skupnosti s kvalitetnimi odnosi

Ko sem na tekmi spremljala dogajanje sem opazila mnoge elemente, ki jih je omenjal raziskovalec in sem videla in občutila, kakšno cono ustvarjamo v Bleščici.
Poimenovala sem jo Roza cona.

Naša Bleščica, je ena sama velika roza cona. Združuje vadeče, nekdanje vadeče, vaditeljice,  starše vadečih, stare starše, sodnice, šole, občine ter mnoge nevladne organizacije, športne in druge narave.

Videli smo 179 točk (od tega 111 iz Bleščice) iz 113 osnovnih šol. Pridružili so se nam prijateljski klubi: Društvo za ritmično gimnastiko Murska Sobota,  Klub za ritmično gimnastiko Špica, Klub za ritmično gimnastiko Tim, Športno združenje Bor Trst, Plesno rekreacijski klub Harmonija iz Vuzenice, Klub za ritmično gimnastiko Maksimir iz Zagreba.     

Poleg uživanja v gledanju čudovitih tekmovalnih in nastopnih točk sem uživala tudi v družbi sodnic, s katerimi že vrsto let sedimo skupaj za sodniško mizo in si datum Bleščica tekmovanja rezervirajo takoj, ko je znan in mu dajo absolutno prednost pred drugimi tekmovanji.

Pogled po dvorani je razkril, da so nas obiskale nekdanje vaditeljice, ki so vrsto let poučevale v Bleščici in s tekmovanjem ohranjajo stik z našo sredino. Ravno tako je prišlo na tekmovanje veliko nekdanjih vadečih. Tako nekdanje vaditeljice kot tekmovalke so prišle ne le kot gledalke ampak tudi kot prostovoljke in so nas podprle pri organizaciji.  

Poleg njih so nam roko podpore ponudile še aktivne vadeče članice in seniorke, ki so skrbele za protokol, izračun ocen, potek tekmovanja in varstvo otrok.

S prostovoljnim delom so se odzvali starši vadečih deklet, ki so poskrbeli za prevoz in postavitev tekmovalnih tepihov in nam na samem tekmovanju pomagali pri mnogih nalogah. V poseben navdih mi je bil sestanek z njimi, kjer sem bila priča temu, da so tukaj ljudje, ki poleg svojih obveznosti najdejo čas in energijo, da podprejo naše društvo, brez da bi za to pričakovali kaj v zameno. Njihovo dejanje me je navdihnilo, da bi tudi sama želela najti čas in energijo za prostovoljstvo.

Starši, vaditeljice in Lidija so poskrbeli za dobitke na našem srečelovu. Kaj srečelov pomeni dekletom, smo spoznale po eni tekmi, ko nam je v popoldanskem času zmanjkalo dobitkov in so dekleta v evalvaciji tekmovanja povedala, da je bila to ˝grozna stvar˝, ki se jim je zgodila na tekmi. Od takrat dalje, se vedno potrudimo, da zagotovimo dovolj dobitkov za srečelov. Veselje za dekleta in za klub – zagotovilo, da tekmovanje lahko organiziramo. Zaradi zavedanja staršev in ostalih obiskovalcev, da sta srečelov in prostovoljni prispevki podpora Bleščici, smo letos prodali za 4.610,00 EUR srečk, podjetja so donirala 2.300,00 EUR in član Društva za kulturo inkluzijo je pri svoji ponudbi peciva, ki so ga spekle naše vaditeljice zbral za 403,43 prostovoljnih prispevkov.  

V čast mi je bilo, da se je za sodelovanje z nami odločilo Društvo za kulturo inkluzijo, ki si že več kot desetletje prizadeva za enakovredno vključevanje oseb s posebnimi potrebami v družbo. S skupnimi močmi smo poskrbeli za videnost inkluzivne kulture, zdravega načina življenja in aktivnega preživljanja prostega časa oseb s posebnimi potrebami. Na tekmovanju so skrbeli za hrano.

Kot prostovoljci so se nam priključili tudi bolničarji Rdečega križa Slovenije in mnogi so opazili, kako zavzeto je naše nastope spremljala ena bolničarka, ki je plesala in ploskala ob vsaki vaji na tepihu. To je bil res krasen prizor.

Še en krasen prizor je bil pogled na množico udeleženk tekmovanja, ki so preživele dan brez telefonov. Tekmovanje je potekalo cel dan in veliko deklet je bilo cel dan prisotnih. Po svojem tekmovanju ali nastopu so ostale in si pogledale še druge tekmovalne točke in tako preživele dan v  Roza coni. Tako so doživele kaj prinaša, ko si za nekaj vzamemo čas in se poglobimo. V globinah nekaj najdemo, nekaj kar sicer v hitenju in razdrobljenem delu ostale skrito. 

Pogled na tribuno je nudil vpogled v pomen podpore družine in prijateljev. Družina igra ključno vlogo pri vztrajnosti v športu. Športnico podpira prav vsak dan, pri načrtovanju in organizaciji dneva, da se urnik izide, pri pripravi hrane, ki zagotavlja vitalnost, pri motivaciji za vztrajnost, ki je vsak dan drugačna, kot je drugačen vsak dan sam po sebi. Pri ovrednotenju lastne in športničine odpovedi, da obstaja zavedanje da je potrebna in tudi čemu.

Eni starši, ki so mi pomahali s tribune, so mi povedali, da sedaj prihajajo navijat že za naslednjo generacijo. Tudi moja mama in tašča sta prišli. Dragoceno.  

In zaradi vsega naštetega in še mnogo drugega, je na celotnem tekmovanju vladalo dobro vzdušje in čutiti je bilo stalno prisotno podporno energijo. Zato smo ob koncu tekmovanja vsi skupaj zaplesali. Od veselja in užitka, da smo del tega dogodka.

Naša Roza cona je cona upočasnjenega ritma, ker se tudi čustva in občutki rojevajo počasi. Je prostor sodelovanja in povezovanja, umirjanja misli, ekranske abstinence. Odmik od hrupa, vizualne onesnaženosti in materialnosti vsakdanjika. Posvetimo se iskanju veselja, ki ga lahko delimo.   Dogodka ne naredimo zato, da na hitro od - tekmujemo in gremo potem počet druge stvari. Delamo ga zato, da se upočasnimo, da se nečemu zares posvetimo. Gledamo in opažamo veliko stvari, iščemo možnosti za biti v trenutku in možnosti za napredek. Na tekmovanju se rodijo novi pogledi na delo, posodobitve tekmovalnega pravilnika, nove vaje, novi načrti, novi upi.     

Skupnosti ni tako enostavno ustvariti. Tega se ne da narediti, ker smo si postavili takšne cilje, se tako zmenili. Za skupnost potrebujemo aktivnost in mnogo ur preživetega časa – skupaj. V tem času se skupnost počasi oblikuje. Njen temelj je zaupanje, zmožnost videti človeka. Če vidiš človeka, vidiš njegove sanje. In mnogi sanjamo iste sanje, ki jih sami ne bi mogli uresničiti. Lahko pa jih uresničimo skupaj.

Prijateljica Nika me je pred tekmovanjem poklicala in mi rekla: ˝Ne pozabi uživat.˝

In nisem pozabila. Zelo sem uživala. Ker tekmovanje ni le moja služba. To je moja Roza cona dolgoživosti in osmišljenega življenja. 

Petra Kamenšek, strokovna vodja Športnega kluba Bleščica

14.5.2024

Naše vaditeljice, ki so sodelovale pri izvedbi Pokala Bleščica – Ljubljana je šport so zapisale nekaj misli in vtisov. Naj vam ponudijo še globlji vpogled v našo “Roza cono”.

Da v obilici dela, ki te lahko zasuje nisi sam, temveč se ves čas ponuja kakšna roka, ki ti nudi pomoč in te vpraša, če jo potrebuješ. Vedenje, da ti bo kdo nesebično pomagal, je izrednega pomena in ti da velike energije za opravljanje dela.

Občutek ogromne pripadnosti, da si del tega kolektiva, da si del tega dogodka, da okrog sebe vidiš srečne ljudi in med njimi veliko znanih obrazov, ki so veseli drug drugega in, ki se sicer morda še dolgo ne bi srečali. Vse to je občutek čiste sreče in veselja ter pripadnosti, ki ga/jo vsi potrebujemo. Da daješ in sprejemaš in ob tem preprosto si, vidiš druge in si viden. In to je lepota našega obstoja.

- Lidija

Dogodek je sicer bil zaradi svoje dolžine (skupaj s pripravljanjem in pospravljanjem) utrujajoč, ampak je neverjetno hitro minil. Všeč mi je bilo, da je bil poln pozitivne energije in nasmehov, ko pa bi lahko bil zaradi nove lokacije in velikosti dogodka poln stresa. Zdi se mi, da to odslikuje naš sijajen, složen, sodelovalen kolektiv.

- Veronika

Najlepši trenutek, ki se bo zagotovo zapisal v moj spomin, je bil na podelitvah mlajših deklet, ko sem opazovala njihovo veselje in srečo ob rezultatu, sem bila tudi sama vesela zanje, čeprav skupin nisem poznala. Res se me je dotaknilo, ko so bile tako srečne in nekatere so celo zajokale.

- Maja S.

Nekaj lepega: "Dekleta ki jih poučujem so spoznala mojo trenutno trenerko, diplome jim je podelila moja prva trenerka. Tudi učitelji imajo učitelje."

- Ema M.

Vse trenerke in dekleta se vso leto trudimo in treniramo, da bodo vaje točno take kot smo si zamislile, a na koncu je najlepši del tekmovanja nasmeh na obrazu deklet, ki so samozavestno odplesale veliko večja nagrada kot pa dobra uvrstitev.

- Ana J.

Jaz osebno sem doživela uresničitev svojih sanj in to je nastopati skupaj s svojim otrokom. Največja zmaga pa je bilo to, da sem vrtčevske otroke naučila in pripravila na nastop do te mere, da so uživali, žareli in bili popolnoma vzhičeni.

- Sanda

Skupnost Bleščica je reka lepote, povezanosti, čustev in raznolikosti. Z veseljem vstopam v ta tok in vanj povabim še druge.

Tok postaja z leti vse širši, močnejši in vse bolj čudovit.

Ima svoj utrip, svoj ritem, svojo resničnost.

Bleščica je čarovnija zaupanja.

Vesela sem, da sem del te zgodbe.

To je najlepše kar sem doživela na tekmovanju, poleg številnih drobnih stvari, ki pa niso malenkostne.  

- Jasna

Lepo je biti del take skupnosti, ko vsi delamo za eno stvar in to je, da pričaramo zadovoljstvo deklicam in jim narišemo nasmehe na obraze. Mislim, da nam je to definitivno uspelo. S takim tekmovanjem prav tako povečamo njihovo motivacijo za nadaljnje treniranje.

- Alja

Lepa misel in stvar kot tekmovalka: Na prvi podelitvi so poleg nas stale v koloni mlajša skupina deklic, katera je vsa navdušeno vse nas spraševala koliko časa me treniramo in koliko one. Njihovo navdušenje in primerjava med našimi in njihovimi izkušnjami me je res razveselila, sploh ko so zelo ponosno povedale, da one pa že 3 ali 4 leta trenirajo. :)

Kot prostovoljka: Pripravljenost vseh za sodelovanje, priskočiti na pomoč, če je kdo kaj potreboval. Res je lepo videti, kako lahko skupaj sodelujemo in s tem sodelovanje olajšamo nekomu dan s samo eno ponujeno pomočjo. 

- Sandra

Na tem tekmovanju se mi je večkrat utrnilo, da je lepo biti del takšne skupnosti. Zelo sem uživala.

- Špela L.

Tale 13.4. je bil kot vsako leto "naša" bleščeča tekma v koledarju označen že od oktobra. To je dan zgodnjega vstajanja in dan, ko cel dan preživiš v telovadnici. Dan poln nasmeškov in pozitive. 

Najprej dobiš nasmeh deklice, ki se te spomni iz nadomeščanja. Potem sledi nasmeh tvoje skupine in sotekmovalk. Pa nasmeh trenerja ter nasmeh sodnice na koncu tvojega nastopa. Vmes pa še nasmeh varnostnika ki te že tretjič usmeri do garderobe - ker si spet pozabila v kateri hodnik so jo skrili.

Ko se naslednji dan, po težko pričakovanem spancu spomnim na soboto pa se mi ponovno nariše nasmeh -  Bleščeča tekma je dogodek kjer ogromno punc deli svoje sanje. Čisto preprosto je; vsaka si želi na tepihu pokazat vajo kot le najbolj zmore in z nasmeškom na obrazu. Hkrati navijamo za ostale, ker ni lepše nagrade ob koncu vaje kot bučen aplavz.

- Melita

Tekmovanja in veliki nastopi so postali dogodki, na katerih imam priložnost videti prijatelje, ki nas že celo življenje povezuje ljubezen do ritmike (in dobra družba :). Imam občutek, da so taki dnevi polni nasmehov, objemov, obujanja starih spominov in nastajanja novih. Po dolgem času sem videla punce, s katerimi smo leta preživele v telovadnici, njihove družine, prijatelje, pa tudi nekdanje trenerke in tiste, ki sem jih včasih trenirala jaz. V Hali Tivoli so se vsi ti nabrali v vlogi gledalcev, trenerjev, prostovoljcev ali nastopajočih. In prav ta skupnost je naredila zame tekmovalno soboto tako čarobno in čudovito. 

- Monika

Dogodek Pokal Bleščica - Ljubljana je šport 2024 je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Zahvaljujemo se našim sponzorjem in donatorjem, ki so nam z materialnimi in finančnimi prispevki pomagali pri izvedbi Pokala Bleščica:

Razdelavo stroškov izvedbe tekmovanja Pokal Bleščica - Ljubljana je šport 2024 si lahko ogledate tukaj.