Od časa do časa se zgodi, da dekleta izpuščajo treninge z razlogom učenja. To se včasih dogaja že pri dekletih na razredni stopnji. Vadeče, ki se odločijo prekiniti s treningom to najpogosteje storijo v višjih razredih osnovne ter na prehodu v srednjo šolo. Mnoge kot razlog zato navedejo šolske obveznosti in učenje. Dekleta in starše želimo spodbuditi, da z rekreativnim športom nadaljujejo tudi, ko šolsko delo postane nekoliko zahtevnejše.

Pred časom je nekaj naših vadečih ter njihovih staršev sodelovalo v diplomski raziskavi o vplivu gibanja in prehrane na samopodobo šolajočih otrok in mladostnikov. Zanimiva ugotovitev te raziskave je bila, da so vadeče šport dojemale kot nekaj, kar pozitivno vpliva na učni uspeh in samozavest. Tudi njihovi starši so potrdili, da njihove hčere zaradi vadbe nimajo težav pri doseganju učnih ciljev. Dekleta, ki so sodelovala v raziskavi so ritmično gimnastiko trenirala 5 ur tedensko ter se letno udeležila enih vikend priprav ter okoli 10 tekmovanj ali nastopov.

Kako to da vadečim časovno zahteven trening ni povzročil težav v šoli?

Rekreativna vadba

V našem društvu gojimo šport za zdrav razvoj. Deklice pri nas začnejo s treningi popolnoma rekreativne narave (C-program), kjer treningi vzamejo od 1 do 3 ure tedensko. Tudi dekleta, ki kasneje tekmujejo v kakovostnem športu (A1 program) se lahko ob treningih udejstvujejo tudi na drugih področjih. Vadba je namreč časovno in telesno manj obremenjujoča.

Razporejanje časa

Zaradi športnih obveznosti si znajo ritmičarke bolje razporediti čas za šolske obveznosti. V zgoraj omenjeni raziskavi so vadeče to pogosto izpostavile:

»Menim, da treningi pripomorejo k boljšemu učnemu uspehu, saj se po treningu lažje zberem za učenje, organiziram si čas za učenje in tako bolje izkoristim svoj prost čas.«

»Čeprav je vadba časovno precej zahtevna, sem se naučila čas razporejati in ga dobro izkoristiti. Za enak ali celo boljši uspeh se običajno učim manj kot moji vrstniki, ki niso tako aktivni in lahko učenju namenijo več časa.«

V našem klubu se je odvilo že veliko lepih zgodb deklet, ki so ob treningih in tekmovanjih zelo uspešno zaključile srednje šole in tudi fakultete, nekatere tudi ob službah in otrocih nadaljujejo z vadbo ritmične gimnastike.

Zdravje in energija

Zdrav življenjski slog nam pomaga pri uspešnem soočanju z izzivi in stresnimi situacijami. Šolsko delo učence in dijake pogosto sili v sedeči življenjski slog kar slabo vpliva na raven njihove energije in duševno zdravje. Tudi to so dekleta izpostavila v intervjujih:

»Pred treningom sem zaradi šole običajno utrujena, takoj po treningu pa čisto izmučena. Pol ure po tem ko zaključim s treningom pa sem polna energije in sposobna velike koncentracije. Najlažje in največ se naučim tiste dni, ko imamo treninge.

»Z rednimi treningi vzdržujem kondicijo. Posledično imam več energije za učenje (…)«

Samozavest

H gradnji samozavesti pri vadečih pripomorejo tako treningi kot nastopi in tekmovanja pred občinstvom. Na treningih jo dekleta pridobivajo s postopnim usvajanjem novih elementov ter ustreznim umeščanjem morebitnih neuspehov:

»Mislim, da so treningi idealen prostor za gradnjo samozavesti. Ostala dekleta se začnejo učiti na popolnoma isti ravni kot ti. Tako ti nikogar ni treba loviti. V športu je tudi tako, da vsi elementi ne uspevajo vsem enako dobro. Tako si lahko kdaj v nečem malo boljši od drugih, kdaj pa tudi malo zaostajaš. Pri tem se naučiš medsebojne pomoči, vztrajnosti pri vadbi ter se naučiš, da ni prav nič narobe, če ti kaj ne gre.«

Ritmičarke so pri vprašanjih o samozavesti pogosto poudarjale spopadanje s tremo in zmožnost javnega nastopanja, ki jim pomaga tudi v ne-športnih situacijah. Poudariti je potrebno, da je samozavest nekaj kar se gradi postopoma skozi daljše časovno obdobje. Ritmičarke, ki so sodelovale v raziskavi so trenirale že deset let in v tem času opazile sledeče:

»Z vadbo sem prek manjših dosežkov, ko sem uspela osvojiti kak element ali dobro izvesti sestavo, do tekmovalnih uspehov pridobila tudi samozavest. Naučila sem se obvladovati tremo pred nastopi in se sprostiti tudi med drugimi stresnimi situacijami, ki niso povezane s športom.«

»Ritmika je na mojo samozavest vplivala izredno pozitivno. Kot majhna sem se preko nje spoznala z javnim nastopanjem, ki mi iz leta v leto predstavlja manj stresa. Ravno tako me je naučila sprejemati sebe takšno kot sem, kljub pomanjkljivostim.«

»Telesna vadba me zelo sprošča in mi daje večjo samozavest. Ker nastopamo tudi pred veliko občinstva, sem pridobila sproščenost, da brez večje zadrege nastopam tudi pred množico.«

Vpliv staršev in vrstnic

Starši so pri odločitvah deklet o nadaljevanju ali prekinitvi zelo pomembni. Njihovo mnenje vadeče običajno upoštevajo. Pomembno je, da starši spodbujajo nadaljevanje zdrave vadbe. Velik upad ukvarjanja s športom je opaziti pri najstnicah, ki zaradi hitre rasti in telesnih sprememb drugače doživljajo tudi športno aktivnost. Tiste, ki kljub temu vztrajajo v vadbi tovrstne težave hitreje premagajo in ohranjajo pozitivno samopodobo.

Takšne pozitivne učinke športnega udejstvovanja so pri svojih hčerah opazili starši, ki so bili vključeni v raziskavo:

»Vadba ritmične gimnastike pripomore k boljšemu učnemu uspehu, boljši organizaciji in razporeditvi razpoložljivega časa, utrjevanju prijateljstva, prenašanju porazov in veselju ob svojih uspehih ter uspehih sotekmovalk.«

»Prepričan sem, da redna vadba in vse, kar je z njo povezano, zelo dobro vpliva na razvoj realne in trdne samopodobe pri dekletih (in gotovo tudi pri fantih). Predvsem je tu občutek, da zmorejo veliko, če se potrudijo, ugotovijo, da je zadovoljstvo sorazmerno vloženemu naporu, srečajo se tudi z mejami svojih sposobnosti in jih v družbi vrstnikov in sotekmovalcev primerno ovrednotijo.«

Kaj pa status športnika?

Če dekleta skrbi razporejanje športnih in šolskih obveznosti si lahko uredijo tudi status športnika, ki običajno omogoča napovedana spraševanja. Med vadečimi so takšne, ki to možnost izkoristijo ter takšne, ki se za status ne odločijo.